Zadnjič sem že namenil nekaj prostora super skupini Brkovi, ki je med najbolj znanimi proizvodi hrvaškega DIY glasbenega dogajanja, minuli petek pa sem imel priložnost to nenavadno glasbeno bando slišati še v živo in se prepričati, ali je na njih res kaj več ali gre le za muho enodnevnico.
Od nekdaj sem bil zelo skeptičen do skupin, ki posnamejo izvrstne plošče, potem pa “počepnejo” pod pritiskom v živo. Nenazadnje so koncerti tisti, ki prepričajo občinstvo, da bodo kupili tvojo glasbo ali pač ne. Vedno me zanima, ali je skupina sposobna improvizacije v živo, kakršnekoli nadgradnje, preprosto - ali mi lahko dajo nekaj več ali ne?
Sem bil pred petkovim koncertom skeptičen? Sem. Brkovi so mi res prijetna popestritev vsakdana, njihova glasba ventil za sproščanje napetosti in če bi me v živo razočarali … Poleg tega sem na koncert “zvlekel” še svojo drago, torej čisto mimo sporočilnega koncepta mačističnih Brkova, a vem, da tudi ona potrebuje ventil za slabo voljo in vsakdanje težave.
Koncert na mariborskem ŠTUK-u so začeli koroški Rolling Bastards, glasen trio, ki se klanja Motorheadom, a niti v predelavah niti v avtorskih pesmih ne sežejo do kolen niti ljubljanskim Metropolis, kaj šele vzornikom. Hrupen začetek, s preveč pozabljenimi besedili in včasih ne najbolj prepričljivega šundra.
Pred slabim desetletjem bi se postavil v prvo vrsto, si nekam zapisoval vrstni red odigranih pesmi in v glavi že sestavljal članek / poročilo … na srečo so ti časi bolj ali manj mimo in zadnja leta na koncerte hodim predvsem uživat. Telefon pospravim v žep, fotoaparat je doma, ušesa pa so našpičena. V formi gre za brezkompromisen punk band, ki v studio v svoj izraz spletno vpleta elemente turbo-folka, ki pa se na koncertih skrijejo in ostanejo prisotni v posameznih glasovnih “izpadih” in seveda sporočilnosti.
Brkovi so odigrali številne uspešnice, jih kar nekaj izpustili, ves čas malce provocirali, pri čemer prednjači predvsem pevec Shamso 69, namazan z vsemi žavbami in sposoben improvizacije. Basist Tomac je bil oblečen v, hm … dres v barvah nemške zastave, vsi člani so okrašeni z “zlatnim lancem” in delujejo kot tipi, ki jih je nekdo pet minut pred koncertom zvlekel izpred televizorja, ki je prenašal prenos nogometne tekme prve hrvaške nogometne lige.
Ampak, ko kvintet enkrat zasede oder … je ta njihov. Ne le oder, tudi dvorana, pa čeprav so v njej pomešani rockerji, punkerji, metalci, kakršnekoli alkoholne pijače potrebni študentje, skinheadi ali pač naključni obiskovalci ŠTUK-a. Zame je bilo presenečenje, da ljudje poznajo besedila, saj sem mislil, da brkati val v Slovenijo ni niti pljusknil, kaj šele, da je zmočil toliko ljudi. In prav je tako! Brkovi si zaslužijo pozornost, zaslužijo si, da greste na njihov koncert, da koga posredno ozmerjate s k***o, p***o, se ga pošteno napijete in j***e mater vsem po spisku (bivšim, prihodnjim, županom, politikom iz te ali one strani, zlobnim in nevoščljivim prijateljem, ___________________, …). Ker je včasih pač treba. Pa saj imajo fantje tudi nežno plato in si nekje globoko v sebi (sploh v predelu pod pasom) želijo zgolj ljubezni.
Vesel sem, da sem jih imel priložnost videti in slišati v živo in vsekakor mislim, da ni bilo zadnjič. Kdo bo dovolj pogumen, da jih pripelje v Ljubljano? V Zagrebu so osvojili Tvornico in Dom sportova … en tak hrvaški DIY festival bi prav prijal - Brkovi, Šank, Gužva u 16-ercu, Mašinko, ...
