Big Foot Mama - 25 let rock'n'rolla

Kdo bi si leta 1990, ko je skupina Big Foot Mama odigrala prvi koncert na Šentviški gimnaziji, da se bo zgodba nadaljevala in pisala še četrt stoletja kasneje? Najbrž nihče. A Big Foot Mama so bili v tistem trenutku tisti, ki so prevzeli žezlo rock’n’rolla v Sloveniji in ga kljub posameznim padcem niso izpustili iz rok. Sam sem skupino začel spoznavati nekaj let kasneje, ko sem že ugotovil, da je rock tisto (edino) pravo in ko Slovenija takorekoč ni imela nobene prave rock skupine. Šank Rock so bili zame vedno preveliki šminkerji, Niet (OK, punk skupina) so takrat prenehali, Pero Lovšin je ugasnil Sokole, Requiem še niso bili tisti pravi, Sausages so se iskali (sami sebe in Gorana Breščanskega, ki je takrat še pel pri Hot Dog), Siddharta se še niso prebili, Zmelkoow so bili lokalni fenomen, Res Nullius so ravno tako šele dobro začenjali in še in še bi lahko našteval). In lahko bi rekel, da so se meni potem zgodili Big Foot Mama, kar je bilo najbrž primerljivo s kakšnim najstnikom, ki so se mu sredi osemdesetih zgodili Niet. Vau!

Začelo se je …

Začelo se je nekoliko drugače, a za skupino nadvse poučno, saj so se sprva kalili kot spremljevalna skupina Perotu Lovšinu, potem, ko je ta razpustil Sokole in se o skrivnostih rock’n’rolla učili od velemojstra. Andrej Kos, prvi pevec skupine, je kaj kmalu ugotovil, da ostali člani mislijo preveč resno in tako se je skupini kmalu pridružil Grega Skočir in tako je nastalo jedro skupine, ki se do vse do danes skoraj ni spreminjalo. Glavni pisec besedil je bil kitarist Miha Guštin - Gušti, ritem sekcijo sta tvorila basist Alen Steržaj in bobnar Jože Habula, solo kitaro je igral Danijel Gregorič in za mikrofonom je stal Grega Skočir. Po četrti plošči - Doba norih (2001), je Gušti zapustil skupino in odšel na uspešno solistično pot, zamenjal pa ga Zoran Čalić, ki ga večina pozna po delo s kultno hrvaško zasedbo Majke. In tako je zdaj že dobrih deset let oziroma priljubljenega Zokija težko označujemo kot "tistega ta novega", saj je v skupini dlje kot Gušti ... Kako se je začelo zame? Big Foot Mama so v začetku leta 1995 nastopili v oddaji Roka rocka, ki jo je na nacionalki vodila Mojca Mavec in odigrali pesem Buldožer. Ja, zgodili so se mi Big Foot Mama! Naslednji dan sem šel pred šolo v trgovino vprašat, če imajo CD Nova pravila. Niso ga imeli! Zato sem si kupil kaseto. In mislim, da kakšen mesec kasneje še CD ...

Z Guštijem …

Tisti, ki so redno obiskovalci njihovih koncertov in poznajo diskografijo, vedo, da skupina še vedno najrajši posega v obdobje prvih dveh plošč - Nova pravila in Kaj se dogaja? Sredi devetdesetih, ko se je scena izgubljala v poceni technu in instant uspešnicah, je bil bazičen in čistokrven rock’n’roll, ki se je napajal predvsem v Partibrejkersih, osvežitev in lahko se le vprašamo, kaj bi bilo, če ne bi bilo tedaj Big Foot Mame. Bi se zgodili Siddharta, Dan D, Mi2, Elvis Jackson in še mnoge druge skupine, ki so prišle in odšle, Big Foot Mama pa so ostali?! Big Foot Mama prvič v živo - skupino sem prvič videl v živo decembra 1995 (pa še ta "v živo" bolj pogojno, saj je, če me spomin ne vara, tedaj le Grega Skočir pel v živo) v sklopu Novoletnega sejma na Gospodarskem razstavišču. Imam pa s tega nastopa doma še vedno plakat s podpisi vseh petih članov skupine!
Tretja dimenzija in predvsem Doba norih pa sta že predstavljali določen odstop od začrtane rock smeri, saj so se spogledovali tako s skajem, surfom, popom kot tudi elementi elektronike in čeprav sta tudi ti dve plošči ponudili kar nekaj uspešnic - npr. Led s severa, Dolg nazaj, Nov dan, Tattoo, Oklep, Kon’c sveta, je člane skupine nepripravljene ujela slava in vse bolj se je zdelo, da se bo moralo zgoditi nekaj velikega, da bo skupina še naprej delovala. V spominu je ostal tudi njihov nastop v Izštekanih, ko so se ne le izštekali, ampak bili tudi odštekano drugačni. Škoda, ker niso tistega koncerta nikoli uradno izdali.

… in brez njega.

Tedaj so se zdele možne samo tri poti - brez Grege Skočirja kot takrat zelo problematičnega frontmana, brez Mihe Guština, ki je bil glavni kreativec skupine in je zvok želel popeljati v drugo smer ali pač sploh konec skupine.

Gušti je bil tisti, ki se je odločil, da za dobro skupine in seveda tudi zaradi samega sebe, zapusti skupino in odide na svoje. Njegov prvenec Dolce Vita, na katerem so se mu kot gosti pridružili številni pevci in pevke (Alya, Bajaga, Borut Marolt, Polona Kasal, …), pa še danes velja za eno najboljših pop plošč zadnjih let.    

Po treh letih (vmes so izdali še zbirko največjih uspešnic z dvema novima skladbama) se je skupini uspelo vrniti - z novim članom, Zoranom Čalićem, prekaljenim kitarskim veteranom mnogih bitk, ki je v skupino vnesel veliko svežine, odlično ploščo 5ing in z vrnitvijo k bazičnemu zvoku, ki jih je krasil na prvih dveh ploščah. Sledilo je veliko praznovanje 15. obletnice skupine, kjer so jih s priredbami njihovih skladb počastili številni kolegi, zbrano občinstvo pa so vsekakor najbolj presenetili in nepričakovano tudi prepričali člani Ansambla Lojzeta Slaka s čudovito predelavo pesmi Neki sladkega.

In če so na 5ingu vse skupaj še nekako skrili, se je na naslednji, zelo hedonistični plošči Važno, da zadane, močno začutila Guštijeva odsotnost, saj je Steržajeva lirika vseeno prešibka in včasih preprosto nesmiselna. Plošča je šla navkljub številnim koncertom mimo, sam sem v tem obdobju zavedel, da sem morda postal prestar (krivo je bilo morda tudi to, da sem o skupini poslušal govoriti navdušene najstnike, ki so poslušali pesmi Janeza Bitenca in Hajdi, ko sem znal jaz Nova pravila na pamet) potem pa je trajalo kar dolgih pet let, odličen dokumentarni film Tist’ dan v tednu, ki je razkril marsikatero zakulisno dogajanje ter seveda veliko praznovanje dvajsete obletnice skupine, da smo dočakali novo ploščo.

A tudi od tega so minila že tri leta, odkar so predstavili Izhod … ni šlo za apokaliptično napoved sveta ali napoved konca skupine, temveč bolj za odpiranje novih vrat. Na široko so jih odprli vsem novim oboževalcem, ki se morda še rodili niso, ko je izšel njihov prvenec in znova so jih odprli tistim, ki so se želeli s skupino postarati, pa jim moderna smer okoli četrte plošče ni ustrezala.

Izhod je na nek način 5ing na potenco, sploh v živo skladbe zvenijo še bolj udarno in divje kot na plošči, kjer je producent Žare Pak vedel, kaj vse lahko izvabi iz fantov. Ducat skladb prinaša nekaj več raznolikosti, kot jo je bilo moč slišati na prejšnji plošči - zaključna, baladna Kratek stik močno spominja na Skrit v sencah, Bruno je navihan s skajem navit rock, Nor sigurno ne se spogleduje s countryjem, vse ostalo pa je seveda rock’n’roll. S potenco in na potenco, kot je tudi treba. Žalost in jeza, življenjske preizkušnje in odločitve, ljubezni in razočaranja, humor in filozofija … vse boste slišali, če boste poslušali.  

Na koncertih in tudi na drobcih plošče se bolj kot kdajkoli od prvenca naprej čuti vplive - v prvi vrsti zgodnji The Rolling Stones, The Who, Led Zeppelin, Partibrejkers, The Ramones in še bi lahko naštevali po zlati zgodovini rock glasbe. Big Foot Mama niso nikoli skrivali navdušenja, tokrat pa so se vzornikom tudi poklonili. Izhod je še danes odlična in nadvse zabavna glasbena pustolovščina v rock’n’roll svetu.

Prihodnost

Let 25

Z oboževalci so se že družili v Berlinu, izbirajo skladbe, izdali so dvojno zbirko največjih uspešnic Let 25 z novo skladbo Nove zmage (ki so jo posvetili slovenski košarkarski reprezentanci, hkrati pa obeležuje prvih in napoveduje naslednjih 25 let), pripravili so posebno mobilno aplikacijo, s pomočjo katere ste oboževalci ves čas obveščeni o najnovejšem dogajanju in bili deležni še kakšne ekskluzivne poslastice in seveda se že pripravljajo na veliki koncert, ki se bo zgodil v petek, 2. oktobra. Najprej so razprodali malo dvorano Hale Tivoli, nato veliko in naposled koncert prestavili v Areno Stožice. In upam si trditi, da bo v petek tudi ta polna - starih in mladih. Tudi letos jim bodo družbo na odru delali številni glasbeni prijatelji - od Andreja Kosa, Guštija, Slavena Kalebiča in Mateja Mršnika, ki sta nekajkrat vskočila na prazno mesto kitarista, pa Neisha, Buco, Pero Lovšin, Fantje s Praprotna, po petindvajsetih letih bo znova igrala tudi čisto prva zasedba Big Foot Mame. Nekaj gostov nisem naštel in ne bi me čudilo, če fantje kakšno presenečenje še pripravljajo oz. skrivajo. Še nekaj dni ...