Hamo & Tribute 2 Love Ob izidu sicer odličnega prvenca z naslovom 2 zanimive slovenske blues rock skupine, zbrane z vseh vetrov, sta izstopali dve pesmi v slovenskem jeziku, ki sta delovali preveč štorasto in nenaravno. Blues in slovenščina pač ne gresta skupaj! No, in kot bi Matevž Šalehar - Hamo bral moje misli in se odločil dokazati, da gresta lahko tudi blues in slovenski jezik z roko v roki. Posneli so deset skladb v slovenščini in dokazali, da je materni jezik vedno trpečega naroda kot ustvarjen za blues. Verjeli ali ne, celo pesem o nebodigatreba kartici Urbani, ki jo vedno iščemo po žepih in denarnici; lahko zveni fantastično, če jo ubesedi mojster lirike.
In Hamo z vsako ploščo dokazuje, da je prav to - mojster. Ne le lirike, ampak seveda tudi interpretacije. Ne manjkata niti hita Greva še mal dlje in Gospa magister, tu je tudi imenitno sodelovanje z Vladom Kreslinom v skladbi Tiho. Govoriti o hitu je seveda relativno, saj boste Hamota težko slišali na katerem od najbolj poslušanih slovenskih komercialnih radiev. In če pustimo ob strani Hamota - njegov značilni raskavi glas … tudi fantje, ki sestavljajo Tribute 2 Love, so vredni pohvale - odlična ritem sekcija, razigrane kitare in orgle, ki krasno bogatijo in širijo zvok ter popestrijo razgibane aranžmaje.
Plošča, ki je narejena na pol? Nikakor! Je pa posneta v maniri starih vinilnih plošč, tako oblikovno kot vsebinsko. Še ste nostalgično pomislili na nakup vinilke, imamo za vas slabo novico - že lep čas so razprodane in to kar ročno oštevilčene, saj so bile izdelane v res omejeni nakladi. Želimo si lahko le, da bi Hamo nadaljeval tako produktivno in da nas kmalu pričaka še tretja plošča ...
ZAZ
Paris, Encore!
Isabelle Geffroy je svojevrstna glasbena atrakcija, ki je v zadnjih petih letih osvojila takorekoč celo Evropo - njena neposrednost, francoska odprtost in na trenutke tudi njihova tipična nadutost (tako ponavadi pri nas govorimo o samozavesti, ki loči najboljše od tistih malce slabših), združena s svojevrstno glasbeno mešanico jazza, šansona, soula in popa, jo dela eno najbolj priljubljenih umetnic tega stoletja. Večina jo pozna po skladbi Je Veux s prvenca, a tisti pozornejši spremljevalci vedo, da se v njeni glasbeni skrinji skriva še veliko, veliko več. Tudi pesmi, ki jih je zaznamoval ali navdahnil Pariz …
Naj so to čutne balade, razigrana popotovanja po živahnih pariških uličicah, energija zakajenih šanson klubov ali pa glasovna poigravanja in izpovedovanja … Paris, Encore! je koncertna uprizoritev odlične studijske plošče Paris, obogatena z DVDjem s koncerta, na kateri Zaz z glasbenimi kompanjoni dokazuje, da gre za enega največjih glasbenih fenomenov tega stoletja in da bo njena glasba odmevala še dolgo, dolgo časa. Morda jo pa kmalu znova vidimo tudi na slovenskih odrih?
Vlado Kreslin
Če bi midva se kdaj srečala
Nova plošča nič več prekmurskega, ampak kar slovenskega Dylana prinaša nove zgodbe, nova popotovanja in lahko rečemo tudi nove mojstrovine. Ogromno gostov - kitarski virtuoz Vlatko Stefanovski, legendarni Ferus Mustafov, čutni bosanski pevec in pripovedovalec Damir Imamović, italijanska operna pevka Antonella Ruggiero in še mnogi drugi ter ogromno zgodb, kot jih zna pripovedovati in plesti le Vlado - o rekah, velemestih, minevanju, ljubezni, golobih, starih časih in spominih.
Na plošči lahko tako slišite Vlada bobnati (kot je to počel v svojem prvem bendu Apolo) in pa njegovo Črno kitaro v flamenco verziji, v izvrstni priredbi Ariela Cubrie kot Esa negra guitarra in slišali boste neverjetno Lepa Sire v izvedbo senegalsko-kubansko-slovenskega blues kolektiva. Plošča je svojevrsten dnevnik spontanih druženj izjemnih glasbenih ustvarjalcev s celega sveta in čeprav se zdi, da pesmi nimajo nekega skupnega imenovalca, je po večkratnem poslušanju ta več kot očiten - glasba. Svoboda glasbenega ustvarjanja, ki ni omejeno z mejami, žanri, barvo polti ali jezikom, ki ga sodelujoči govorijo.
Vlado glasbo kot univerzalni jezik razume tako kot je - čudovito. In kar je morda sploh občudovanja in predvsem spoštovanja vredno - Vladu kljub trem desetletjem neprestanega ustvarjanja in nastopanja ter prejemu vseh mogočih priznanj in nagrad še vedno uspeva redno dostavljati odlične plošče, na katerih ne beži pred preteklostjo, ampak se iz nje kvečjem napaja. In ni ga strah prihodnosti - le zakaj bi ga bilo?! Vsekakor pa Vlado uživa v slehernem trenutku sedanjosti, tako kot boste ob poslušanju te plošče tudi vi, danes in jutri. V vsakem trenutku, za vsako dušo se bo našla pesem.
