Zase bi lahko rekel, da sem otrok MTV-ja - v tistih “občutljivih” najstniških letih je MTV doživljal pravi razcvet, vrteli so videospote izvajalcev, ki so mi šli v uho, kasneje je k našim kabelskim operaterjem pljusknil tudi Vh1, pa Viva in posledično so glasbene oddaje začele ustvarjati tudi slovenske televizije. Bolj ali manj uspešno in bolj ali manj pozno. Včasih so ustvarjalci odkrivali Ameriko, drugič toplo vodo. No, ne smemo biti krivični - nacionalkina Sobotna noč je bila ena najboljših glasbenih oddaj sploh z intervjuji, reportažami, koncerti, bila sta Pomp in Roka rocka in potem so se zgodile še Videospotnice.
V času, ko je video produkcija cvetela, ko so mlade skupine rasle kot gobe po dežju in so tisti starejši in bolj izkušeni postavljali letvico vse višje in višje. MTV, ki se je vmes (neuspešno) lokaliziral, je vse bolj pozabljal na svoje poslanstvo, torej biti glasbena televizija in so vrteli bolj ali manj poneumljajoče (resničnostne) šove, ki niso imeli nič skupnega ne z glasbo, ne z resničnostjo.
In ravno nekje v tem času, ko je MTV izgubljal stik z glasbo, so v naši podalpski deželici začele kraljevati formatirane radijske postaje, ki so izgubile stik z glasbenim urednikovanjem in postale roboti. Posledice se vse bolj kažejo in čutijo, saj se niti “velikani” nimajo kje predstavljati, za mlade pa sploh ni prostora, v nobenem mediju. Posledično se zapirajo klubi in že nekaj let vsi nemo zremo v TV-ekrane in čakamo, kdaj bomo lahko spet gledali kakšno zanimivo glasbeno oddajo, kjer bodo predstavljali spote, o njih kaj povedali, nam predstavili kakšnega zanimivega izvajalca, skozi intervju in / ali koncert.
Točka je pač golo predvajanje spotov, kjer naj bi sicer odločal tudi nek glasovalni ustroj, ki pa nikomur ni preveč jasen ali znan. Aritmija je odlično zasnovana oddaja, a je na sporedu preredko in je v njej preprosto premalo časa, da bi predstavili vse, kar se je zgodilo in kar gledalce posledično zanima. Žalostno je, da v tej neizprosni TV-bitki, o kateri pišemo in govorimo že dlje časa, nihče ne vidi priložnosti in ustvari zanimive glasbene TV-oddaje.
Telenovele so nova črna ali kako? Zaboli me uho in pečejo me oči, doživim kakšen nenadzorovan napad kolcanja, ko vidim nadaljevanko kova Čista 10ka, ki je tako polna najbolj butastih stereotipov in likov ter dialogov, kot si jih lahko izmisli nekdo, za katerega bi vsak z zrnom soli v glavi mislil, da namerno sabotira projekt. A, ko nov spot posnamejo Siddharta, Dan D, Alya ali pa Jan Plestenjak, moram obiskati kakšen spletni portal, družabno omrežje oziroma YouTube. Ja, tudi vsi ti s svojo nezadržno močjo deljenja in širjenja so krivi, da je glasba, kjer je, ampak to ni prav. Če je prostor za TopShop, če je prostor za vse ponovitve ponovitev, naj bo prostor tudi za glasbo. In naj se vremena Kranjcem vendarle razjasnijo tudi na tem, glasbenem TV-področju, če smo že dobili vse mogoče izpeljanke kuharskih šovov in tekmovanj, resničnostnih peripetij in igranih nadaljevank.
Objavljeno v reviji Vklop, 9. junija 2016.
